- klapi
- informal• polttopuu, halko, klapi
Suomi sanakirja synonyymejä. 2013.
klapi
Look at other dictionaries:
trauklapis — traũklapis sm. (1 ) J.Jabl, RŽ, DŽ, NdŽ, KŽ 1. LBŽ, NdŽ, Pln, Yl, Mžk, Krp, Krš, Lkv, Vn, Snt, Srv, Pn bot. gyslotis, raukažolė (Plantago); šio augalo lapas: [Karvė] rado juodžalį kuokštą trauklapių ir ėmė juos ėsti Žem. Visą naktį trauklapį… … Dictionary of the Lithuanian Language
clapir — [ klapir ] v. intr. <conjug. : 2> • 1701; var. de glapir ♦ Rare Crier, en parlant du lapin. ⇒ glapir. clapir (se) [ klapir ] v. pron. <conjug. : 2> • 1727 ; du rad. de clapier ♦ Rare Se cacher dans un trou, e … Encyclopédie Universelle
klápa — 1 e ž (á) pog. skupina, druščina: pripada isti klapi; hotel se je uveljaviti v klapi / s svojo klapo je šel na izlet / fantje se družijo v večje ali manjše klape / tatinske klape 2 e ž (á) film. priprava za označevanje sinhronosti zvočnega in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
clapir (se) — ⇒CLAPIR, (SE), verbe pronom. Rare. [Surtout en parlant du lapin] Se blottir. Le lapin se clapit au moindre bruit; un lapin clapi dans son trou : • Comme paillasses, couettes, couvertures et couvre pieds empilés montaient à mi hauteur, clapi là,… … Encyclopédie Universelle
báciti — (koga, što) svrš. 〈prez. bȃcīm, pril. pr. īvši, prid. trp. bȃčen〉 1. {{001f}}zamahom i puštanjem iz ruke promijeniti mjesto čemu ili komu [∼ kamen iz ruke]; hititi, hitnuti, vrći 2. {{001f}}razg. otjerati, odstraniti, ukloniti [∼ u zapećak] 3.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
klȁpski — pril. u klapi, zajednički, u sastavu klape … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
klȁpskī — klȁpsk|ī prid. koji se odnosi na klapu, koji se može prepoznati po klapi ∆ {{001f}}∼o pjevanje karakteristično pučko skupno pjevanje dalmatinskih i primorskih klapa (ob. muško, u novije vrijeme i žensko), {{c=1}}usp. {{ref}}fjoret{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
halko — • polttopuu, halko, klapi … Suomi sanakirja synonyymejä
polttopuu — • polttopuu, halko, klapi … Suomi sanakirja synonyymejä
baciti — báciti (koga, što) svrš. <prez. bȃcīm, pril. pr. īvši, prid. trp. bȃčen> DEFINICIJA 1. zamahom i puštanjem iz ruke promijeniti mjesto čemu ili komu [baciti kamen iz ruke]; hititi, hitnuti, vrći 2. razg. otjerati, odstraniti, ukloniti… … Hrvatski jezični portal
